Mojbog...
Saj razumem, da ljudje so agresivni,
prenapeti, živèni, majo slabe dni.
Za malenkosti vzkipijo,
podivjajo, ponorijo,
lotijo se bližnjih kar s pestmi.
Premnoga stanovanja polna prošenj so,
krièanja, vsepovsod se najde kdo,
ki udarja, brca, tolèe, do krvi.
Tako je paè med ljudmi.
Vendar, mojbog, ne pretepajte otrok.
Mojbog, ne pretepajte otrok,
prosim ne, ne otrok.
Saj razumem, vsi si spolnosti želijo,
to naravno je in nekaj lepega.
A kaj, ko mnogi potešijo
svojo slo si kar s prisilo,
v soèloveku vidijo le kup mesa.
Navzven so vsi prijazni,
v svojih dušah pa kot blazni
si izmišljajo nato pa uresnièijo perverznosti.
Tako je paè med ljudmi.
Vendar, mojbog, ne zlorabljajte otrok.
Mojbog, ne zlorabljajte otrok,
prosim ne, ne otrok.
Saj razumem, ko nekje zaène se vojna,
nimaš kaj, je treba ubijat al umret.
Za domovino, za vladarja,
vero, narod al kup dnarja
eni branijo, kar drugi hoèjo vzet.
In priène se bojevanje,
spremeni se v splošno klanje.
Vsepovprek morijo, tud nedolžne,
vsepovprek, brez milosti.
Tako je paè med ljudmi.
Vendar, mojbog, ne ubijajte otrok.
Mojbog, ne ubijajte otrok,
prosim ne, ne otrok.
Vedno bolj se svet mi gnusi,
da sem èlovek me je sram.
Vidim bedo, vidim boleèino,
lakoto, trpljenje vidim,
pomagat pa ne znam.
potem paè brenkam na to svojo kitaro,
z njo vsaj malo rad olajšal bi gorje,
z njo pozivam vas ljudje.
Ljudje, mojbog, usmilite se otrok.
Ljudje, mojbog, usmilite se otrok,
prosim vas, vsaj otrok.
Ljudje, mojbog, usmilite se otrok.
Mojbog, usmilite se otrok,
prosim vas, vseh otrok.
Mojbog...
No entiendo, que la gente sea agresiva,
presionada, estresada, tenga malos días.
Por tonterías explotan,
se vuelven locos, se desquician,
se lanzan a golpear a los cercanos con los puños.
Demasiados apartamentos llenos de peticiones,
gritos, en todas partes hay alguien,
que golpea, patada, golpea, hasta sangrar.
Así es entre la gente.
Pero, mojbog, no golpeen a los niños.
Mojbog, no golpeen a los niños,
por favor no, no a los niños.
Entiendo, todos desean la sexualidad,
es natural y algo hermoso.
Pero, ¿qué pasa cuando muchos satisfacen
sus deseos con la fuerza,
ven en el prójimo solo un montón de carne?
Por fuera todos son amables,
pero en sus almas como locos
se inventan y luego realizan perversiones.
Así es entre la gente.
Pero, mojbog, no abusen de los niños.
Mojbog, no abusen de los niños,
por favor no, no a los niños.
Entiendo, cuando comienza una guerra en algún lugar,
no hay opción, hay que matar o morir.
Por la patria, por el gobernante,
la fe, la nación o un montón de dinero,
algunos defienden lo que otros quieren quitar.
Y comienza la lucha,
se convierte en una masacre generalizada.
Matan a diestra y siniestra, incluso a los inocentes,
sin piedad, sin compasión.
Así es entre la gente.
Pero, mojbog, no maten a los niños.
Mojbog, no maten a los niños,
por favor no, no a los niños.
Cada vez más me repugna el mundo,
me avergüenza ser humano.
Veo la miseria, veo el dolor,
veo el hambre, veo el sufrimiento,
pero no sé cómo ayudar.
Entonces toco mi guitarra,
con ella al menos aliviar un poco la tristeza,
con ella los llamo a ustedes, gente.
Gente, mojbog, tengan compasión de los niños.
Gente, mojbog, tengan compasión de los niños,
les ruego, al menos de los niños.
Gente, mojbog, tengan compasión de los niños.
Mojbog, tengan compasión de los niños,
les ruego, de todos los niños.