Stara Eustva Dajte Mir
Vsak èlovek sam po svetu hodi,
Nihèe povsem te ne pozna.
Nihèe ne ve kaj ti po glavi blodi
In kaj vse skrito imaš na dnu srca.
Tam rjavijo davne žalostne ljubezni,
Poskušajo skeleti le še tu in tam.
O njih neradi govorimo trezni,
Bojimo se posledic al pa nas je sram.
Tudi moja ena je ljubezen taka,
Zakaj omenjam jo zdaj, pravzaprav ne vem.
Otroke imam, doma me žena èaka,
Že dolgo vrsto let sem zvesto njen.
Imam jo rad in skupaj z njo se bom postaral,
Razumeva se dobro, lep je najin dom.
Tiste druge dolgo že veè ne bi maral,
A pozabil, pozabil je ne bom.
Saj vèasih bežno, nežno, nežno,
V mislih mlad sem in spet z njo.
Davno še preden neizbežno,
Prišlo je žalostno slovo.
Takrat me rahlo v grlu stisne,
Spomini vnesejo nemir,
Jih pamet hitro vstran potisne,
Stara èustva, dajte mir!
Vsak èlovek grenko zgodbo skriva
In le malo komu jo pove.
Za druge tko ali tako ni zanimiva,
Poznamo jo pa vsi, prav vsi ljudje.
Saj vèasih bežno, nežno, nežno,
V mislih mlad si in spet z njo.
Davno še preden neizbežno,
Prišlo je žalostno slovo.
Takrat te rahlo v grlu stisne,
Spomini vnesejo nemir,
Jih pamet hitro vstran potisne,
Stara èustva, dajte mir!
Ja vèasih bežno, nežno, nežno,
V mislih mlad si in spet z njo.
Davno še preden neizbežno,
Prišlo je žalostno slovo.
Takrat te rahlo v grlu stisne,
Spomini vnesejo nemir,
Jih pamet hitro vstran potisne,
Stara èustva, dajte mir!
Takrat te rahlo v grlu stisne,
Spomini vnesejo nemir,
Jih pamet hitro vstran potisne,
Stara èustva, dajte mir!
Dejenos en Paz los Viejos Sentimientos
Cada hombre camina solo por el mundo,
Nadie realmente te conoce por completo.
Nadie sabe qué es lo que te atormenta
Y qué guardas oculto en lo más profundo de tu corazón.
Allí yacen antiguas tristezas de amores,
Esqueletos que solo aparecen de vez en cuando.
No nos gusta hablar de ellos estando sobrios,
Nos asusta las consecuencias o nos da vergüenza.
Incluso yo tengo un amor así,
¿Por qué lo menciono ahora? Realmente no lo sé.
Tengo hijos, mi esposa me espera en casa,
He sido fiel a ella durante muchos años.
La quiero y envejeceré a su lado,
Nos entendemos bien, nuestro hogar es hermoso.
A los otros ya no los querría hace mucho tiempo,
Pero no olvidaré, no olvidaré.
A veces, de manera fugaz, suave, suave,
En mi mente soy joven y estoy con ella de nuevo.
Mucho antes de lo inevitable,
Llegó la triste despedida.
En ese momento siento un ligero apretón en la garganta,
Los recuerdos traen inquietud,
La razón rápidamente los aparta,
¡Dejenos en paz los viejos sentimientos!
Cada hombre guarda una historia amarga
Y a pocos se la cuenta.
Para los demás, de todos modos, no es interesante,
Pero todos la conocemos, todos los seres humanos.
A veces, de manera fugaz, suave, suave,
En mi mente soy joven y estoy con ella de nuevo.
Mucho antes de lo inevitable,
Llegó la triste despedida.
En ese momento sientes un ligero apretón en la garganta,
Los recuerdos traen inquietud,
La razón rápidamente los aparta,
¡Dejenos en paz los viejos sentimientos!
Sí, a veces, de manera fugaz, suave, suave,
En mi mente soy joven y estoy con ella de nuevo.
Mucho antes de lo inevitable,
Llegó la triste despedida.
En ese momento sientes un ligero apretón en la garganta,
Los recuerdos traen inquietud,
La razón rápidamente los aparta,
¡Dejenos en paz los viejos sentimientos!
En ese momento sientes un ligero apretón en la garganta,
Los recuerdos traen inquietud,
La razón rápidamente los aparta,
¡Dejenos en paz los viejos sentimientos!