Žanjica
Tisoč v nebo je junakov klicalo
Preden poslednjič zaprli so oči
V krvi in mukah roteče kričalo
Morani naj pride da smrt jim stori
Prosila dekleta so mladih vojščakov
Da prizaneseš nedolžnim možem
Oni pa v bitkah klicali z očakov
Nad horde sovraga so tvoje ime
Ko veter zapiha in gozd se stemni
Se s strmih bregov v doline spusti
V megli in snegu sestopa z vrhov
Krvava boginja v spremstvu volkov
Žanjica
Mil héroes llamaron al cielo
Antes de cerrar los ojos por última vez
Gritando en sangre y agonía
Pidiendo a Morana que les trajera la muerte
Las jóvenes de los soldados suplicaban
Que perdonaran a los hombres inocentes
Pero en las batallas clamaban desde los ancestros
Tu nombre sobre las hordas enemigas
Cuando el viento sopla y el bosque se oscurece
Desciende desde las empinadas colinas hacia los valles
En la niebla y la nieve desciende de las cumbres
La diosa sangrienta acompañada de lobos